V šolskem parlamentu smo se letos ukvarjali s temo otroci in načrtovanje prihodnosti. Da bi skušali ugotoviti, kaj zanima učence, ki obiskujejo našo šolo, smo se odločili, da bomo zanje pripravili različne aktivnosti. Ob tem naj bi spoznali, kako si oni predstavljajo svojo prihodnost.

Pri najmlajših smo to poskušali ugotoviti tako, da smo se z njimi igrali igro vsi se spremenite v … (nek poklic). Pri starejših učencih je vsak napisal svoje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. Ugotovili smo, da mlajši učenci ne vedo točno, kaj točno zahteva določen poklic. Pri starejših pa so v kratkoročnih in dolgoročnih ciljih razlike predvsem zaradi različnih starosti učencev – npr. devetošolci bodo čez eno leto že v srednji šoli. Najbolj podobni pa so si bili v srednjeročnih ciljih: vsak bi rad imel dober učni uspeh in uspešno zaključil osnovno šolo. Naj omenim, da smo si v sklopu dneva varne rabe interneta (7. februar 2017) ogledali posnetek My image my future in tako spoznali, da nam lahko nedolžne slike s filtri družabnega omrežja Snapchat spremenijo življenje že čez nekaj let.

V torek,  21. februarja, pa smo se učenci 8. in 9. razreda udeležili tudi Unicefove delavnice EmergencyLessons, ki so jo izpeljali Unicefovi ambasadorji Nejc Oblak, Nomi Hrast, Ana Pšenica in naša učenka Arja Ela Hvala. Z resničnimi zgodbami otrok na kriznih območjih sveta so nam dali vedeti, kako pomembno je šolanje za našo prihodnost, tudi če nam to zdaj predstavlja oviro ali le dolgčas.

Udeležili smo se tudi medobčinskega srečanja, ki je potekalo v četrtek, 16. 2. 2017, na Osnovni šoli Antona Globočnika v Postojni. Tam sicer nismo bili tako zelo uspešni, a smo se iz letošnje teme veliko naučili.

Eva Gruden, 9. razred

Dostopnost